Nazaj na blog

Ponedeljek, 16. november 2026

eDenarnica ni le aplikacija: kdo je kdo v EUDI ekosistemu

Vid Keršič
CEO & Researcher
Oznake
ZnanjeVpogled
Jezik
Slovenščina

Zakaj denarnica potrebuje toliko akterjev?

Ko ljudje slišijo za evropsko denarnico za digitalno identiteto (EUDI denarnica, EUDIW), ki se bo v Sloveniji imenovala eDenarnica, si navadno predstavljajo aplikacijo na telefonu. Aplikacija pa je le njen viden del.

Za vsako »Prijavo z EUDI«, vsakim digitalnim dokumentom in vsakim kvalificiranim podpisom stoji mreža organizacij. Nekatere podatke izdajajo, druge se nanje zanašajo, tretje jamčijo za druge, četrte pa nadzorujejo celoten sistem.

Razlog je zaupanje. Banka, ki iz denarnice prejme identifikacijske podatke osebe (PID), mora vedeti, da podatki izvirajo iz pravega državnega vira, da niso bili spremenjeni, da so še veljavni in da so shranjeni v pristni denarnici. Uporabnik pa mora vedeti, da je banka res tista, za katero se predstavlja, in da zahteva le podatke, ki jih sme zahtevati.

Te vloge določata eIDAS 2.0 in arhitekturni in referenčni okvir (ARF). Zadnja različica ARF, 3.0 iz julija 2026, jih navaja skoraj dvajset. V tej objavi jih razvrščamo v pet ravni:

  • Denarnica: uporabniki, ponudniki denarnic in proizvajalci naprav
  • Ponudniki potrdil o atributih (izdajatelji): organizacije, ki v denarnico izdajajo podatke
  • Zanašajoče se stranke (preveritelji): storitve, ki od denarnice zahtevajo podatke
  • Infrastruktura zaupanja: registrarji, overitelji in zanesljivi seznami
  • Upravljanje in nadzor: organi, ki certificirajo, akreditirajo in nadzorujejo

Ena organizacija ima lahko hkrati več vlog, če izpolnjuje zahteve vsake od njih. Država članica je na primer lahko hkrati ponudnik denarnice in ponudnik PID.

Kdo ima denarnico in kdo jo zagotavlja?

V središču ekosistema sta oseba in denarnica na njenem telefonu:

  • Uporabniki prejemajo, hranijo in predložijo svoje PID in druga potrdila, ustvarjajo kvalificirane elektronske podpise (QES) in uporabljajo psevdonime, kjer identifikacija ni potrebna. Uporaba denarnice je prostovoljna, zato morajo biti storitve dostopne tudi na druge načine.
  • Ponudniki denarnic uporabnikom zagotavljajo certificirano denarnico. Ponudnik denarnice je država članica sama ali organizacija, ki jo država članica pooblašča ali priznava. Vsaka država članica mora do 24. decembra 2026 zagotoviti vsaj eno denarnico (v Sloveniji bo eDenarnica izšla s približno polletno zamudo). Ponudnik denarnice podpisuje potrdila, ki dokazujejo, da je aplikacija pristna in da so njeni ključi zaščiteni z varno strojno opremo, podatkov o uporabi pa ne sme zbirati več, kot je nujno potrebno.
  • Proizvajalci naprav in ponudniki povezanih podsistemov zagotavljajo telefon, operacijski sistem, varno kriptografsko strojno opremo in trgovine z aplikacijami. Niso ponudniki denarnic, vendar se denarnica zanaša na njihovo platformo, da doseže raven varnosti, ki jo zahteva PID (visoka raven zanesljivosti).

Kdo izdaja podatke v denarnico?

Denarnica je prazna, dokler vanjo kdo ne izda podatkov. Organizacije, ki to počnejo, imenujemo ponudniki potrdil o atributih (izdajatelji). Oba izraza pomenita isto in se uporabljata izmenično. eIDAS 2.0 jih razlikuje glede na pravno težo tega, kar izdajajo:

  • Ponudniki PID preverijo identiteto osebe na visoki ravni zanesljivosti in izdajo PID: ime, datum rojstva, državljanstvo in druge osnovne identifikacijske atribute. Objavljajo tudi podatke o statusu, s katerimi zanašajoče se stranke preverijo, ali je PID še veljaven. V praksi so to pogosto isti organi, ki danes izdajajo osebne izkaznice. Vsebino in obliko PID določa Izvedbena uredba (EU) 2024/2977.
  • Ponudniki QEAA izdajajo kvalificirana elektronska potrdila o atributih (QEAA), na primer diplomo ali poklicno licenco. QEAA lahko izda le kvalificirani ponudnik storitev zaupanja (QTSP). QEAA ima enak pravni učinek kot zakonito izdano potrdilo v papirni obliki.
  • Ponudniki PuB-EAA so organi javnega sektorja, pristojni za verodostojni vir, na primer poslovni register, ki izdajajo potrdila iz tega vira. Niso QTSP, vendar imajo tudi njihova potrdila enak pravni učinek kot papirna in so priznana v vseh državah članicah.
  • Ponudniki EAA izdajajo nekvalificirana elektronska potrdila o atributih: službene izkaznice, članske izkaznice, vstopnice, zavarovalne police in podobno. EAA se lahko uporabi kot dokaz kot vsak drug dokument, vendar se za razliko od QEAA ne šteje samodejno za enakovredno potrdilu v papirni obliki.
  • Verodostojni viri so registri, ki jih zakon priznava kot primarni vir določenega atributa, na primer zemljiška knjiga ali evidenca podatkov o izobraževanju. Ko mora ponudnik QEAA potrditi atribut, kot so naslov, starost, izobrazba ali podatek o podjetju, ga lahko preveri neposredno v verodostojnem viru. Nekateri verodostojni viri potrdila izdajajo tudi sami, kot ponudniki PuB-EAA.
  • Ponudniki shem potrdil določajo, kaj potrdilo pomeni in kako je zapisano. Vsaka shema obsega pravila v berljivi obliki (rulebook) in strojno berljivo shemo. Evropska komisija objavlja pravila za PID in vodi katalog shem, da vsi atribute zahtevajo in berejo na enak način.

Zavarovalna polica, ki jo izda zavarovalnica, je na primer EAA, izpisek, ki ga izda poslovni register sam, je PuB-EAA, diploma ali poklicna licenca, izdana prek QTSP, pa je QEAA.

Ponudnik storitev zaupanja (TSP) je vsaka organizacija, ki zagotavlja eno od storitev zaupanja, naštetih v eIDAS 2.0, na primer elektronske podpise, žige, časovne žige ali izdajanje potrdil o atributih. Ker je izdajanje EAA že samo po sebi storitev zaupanja, so ponudniki EAA ponudniki storitev zaupanja, razen če se njihova potrdila uporabljajo le v zaprtem sistemu. Kvalificirani ponudnik storitev zaupanja (QTSP) mora poleg tega opraviti ugotavljanje skladnosti, pridobiti kvalificirani status in biti vpisan na nacionalni zanesljivi seznam, nato pa se presoja najmanj vsakih 24 mesecev. V zameno ima to, kar izda, na primer QEAA, močnejše pravne domneve.

Kdo se zanaša na podatke?

Na drugi strani denarnice so storitve, ki zahtevajo podatke. Imenujemo jih zanašajoče se stranke (preveritelji). Oba izraza pomenita isto in se uporabljata izmenično.

  • Zanašajoče se stranke so ponudniki storitev, ki od denarnice zahtevajo atribute, vedno z odobritvijo uporabnika. Pred tem se morajo registrirati v državi članici, v kateri imajo sedež, ter navesti vsako predvideno uporabo in atribute, ki jih zanjo potrebujejo. Ne smejo zahtevati ničesar, česar niso registrirale, uporabniku se morajo identificirati in so odgovorne za preverjanje veljavnosti PID in potrdil, ki jih prejmejo.
  • Storitve in instance zanašajočih se strank so način, kako ARF obravnava večje organizacije. Banka lahko registrira več storitev z različnimi predvidenimi uporabami, na primer za sklenitev poslovnega razmerja in za plačila, vsak tehnični sistem, ki komunicira z denarnicami, pa dobi svoje potrdilo o dostopu.
  • Posredniki (angl. intermediaries) se v imenu zanašajočih se strank povezujejo z denarnicami in jim posredujejo preverjene podatke. eIDAS 2.0 določa, da se posredniki, ki delujejo v imenu zanašajočih se strank, »štejejo za zanašajoče se stranke« in »ne shranjujejo podatkov o vsebini transakcije«. Spremenjena pravila o registraciji omogočajo, da potrdilo o dostopu hrani posrednik, z registrirano povezavo do vsake zanašajoče se stranke, ki jo zastopa. Tako lahko denarnica uporabniku še vedno pokaže, kdo podatke dejansko prejme.

Od 24. decembra 2027 bodo morale denarnico sprejemati številne zanašajoče se stranke. To velja za zasebna podjetja, ki morajo po zakonu ali pogodbi uporabljati močno avtentikacijo uporabnika (razen mikro in malih podjetij), v sektorjih, kot so bančništvo, finančne storitve, zavarovalništvo, promet, energetika, zdravstvo, telekomunikacije in izobraževanje. Velja tudi za zelo velike spletne platforme, javni organi, ki zahtevajo spletno identifikacijo, pa morajo denarnice sprejemati takoj, ko so na voljo.

Kdo skrbi za delovanje infrastrukture zaupanja?

Denarnice, ponudniki potrdil o atributih in zanašajoče se stranke se nikoli ne srečajo osebno, zato potrebujejo skupen način medsebojnega preverjanja. To je naloga infrastrukture zaupanja, ki jo v glavnem določata Izvedbena uredba (EU) 2025/848 in njena sprememba iz leta 2026, Izvedbena uredba (EU) 2026/1730:

  • Registrarji vodijo nacionalne registre zanašajočih se strank in ponudnikov potrdil o atributih. Preverijo identiteto in druge zahtevane podatke za registracijo ter registracijske podatke objavijo v obliki, berljivi za ljudi in stroje. Sprememba iz leta 2026 izrecno zahteva, da navedene predvidene uporabe in zahtevane atribute evidentirajo zaradi preglednosti, ne da bi jih vnaprej odobrili. Registracijo lahko začasno ustavijo ali izbrišejo, če zanašajoča se stranka zahteva več atributov, kot jih je registrirala.
  • Ponudniki potrdil o dostopu registriranim zanašajočim se strankam in ponudnikom potrdil o atributih izdajajo potrdila o dostopu X.509. Denarnice ta potrdila in povezana dokazila o avtentikaciji preverijo pri obravnavi zahtev za deljenje atributov ali izdajo potrdil, s čimer avtenticirajo stranko, s katero komunicirajo.
  • Ponudniki potrdil o registraciji izdajajo podpisane zapise o predvideni uporabi zanašajoče se stranke, atributih, za katere je registrirala namen zahtevanja, in povezavo do veljavne politike zasebnosti. Denarnice zahteve primerjajo s temi zapisi in uporabnika opozorijo, ko zahteva presega registrirani obseg. Registracija sama po sebi ne daje pravne podlage za zbiranje podatkov.
  • Ponudniki zanesljivih seznamov in seznamov LoTE objavljajo informacije, na podlagi katerih se vzpostavi zaupanje v udeležence ekosistema. Vsaka država članica podpiše in objavi nacionalni zanesljivi seznam, ki navaja njene QTSP, njihove kvalificirane storitve in njihov status. Komisijin seznam zanesljivih seznamov EU (List of Trusted Lists) vsebuje povezave do teh nacionalnih seznamov in omogoča njihovo avtentikacijo. Komisija na podlagi uradnih obvestil držav članic podpisuje in objavlja tudi sezname zaupanja vrednih subjektov (Lists of Trusted Entities, LoTE) za ponudnike denarnic, ponudnike PID, ponudnike PuB-EAA, ponudnike potrdil o dostopu in ponudnike potrdil o registraciji. Zanašajoče se stranke so vpisane v nacionalne registre in ne na zanesljivi seznam EU ali LoTE. Denarnice jih avtenticirajo s potrdili o dostopu.
  • Ponudniki storitev ustvarjanja kvalificiranega elektronskega podpisa na daljavo (QESRC) so QTSP, ki upravljajo naprave za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa ali žiga na daljavo in tako denarnicam omogočajo ustvarjanje kvalificiranih elektronskih podpisov in žigov. eIDAS zahteva, da denarnice fizičnim osebam privzeto in brezplačno omogočajo kvalificirano elektronsko podpisovanje. Države članice lahko brezplačno uporabo omejijo na nepoklicne namene.

Kateri overitelj je kateri?

Izraz »overitelj« (certificate authority) v tem ekosistemu zajema več vlog:

  • Ponudniki potrdil o dostopu avtenticirajo zanašajoče se stranke in ponudnike potrdil o atributih pri denarnicah.
  • Ponudniki potrdil o registraciji navajajo, kaj sme registrirana stranka početi.
  • QTSP kot overitelji izdajajo kvalificirana potrdila za elektronske podpise, žige in avtentikacijo spletišč, tako kot že po prvotni uredbi eIDAS.

Prva dva priglasijo države članice in sta navedena na seznamu LoTE. Tretji je naveden na nacionalnem zanesljivem seznamu.

Kdo nadzoruje sistem?

Zadnja raven pri transakcijah ne sodeluje, odloča pa o tem, kdo pri njih sme sodelovati:

  • Nadzorne organe določi vsaka država članica. Eden nadzoruje okvir denarnic, drugi storitve zaupanja. QTSP so pod nadzorom pred začetkom in med delovanjem, nekvalificirani ponudniki storitev zaupanja pa naknadno, ko obstaja razlog za preverjanje.
  • Organi za ugotavljanje skladnosti certificirajo denarnice, preden pridejo do uporabnikov, pri čemer certifikat velja največ pet let, in presojajo QTSP najmanj vsakih 24 mesecev.
  • Nacionalni akreditacijski organi akreditirajo organe za ugotavljanje skladnosti in jih spremljajo, da je certifikatom mogoče zaupati tudi čez meje.
  • Organi za varstvo podatkov skrbijo za izvajanje GDPR. Uporabniki jim lahko zanašajočo se stranko prijavijo neposredno iz denarnice.
  • Evropska komisija sprejema izvedbene akte, skupaj z državami članicami vzdržuje ARF, objavlja sezname LoTE, seznam zanesljivih seznamov in seznam certificiranih denarnic ter vodi katalog shem potrdil.

Kako bo to videti v Sloveniji?

Številne od teh vlog v Sloveniji že imajo ime, druge se še vzpostavljajo. Stanje novembra 2026:

  • Ponudnik denarnice: nacionalno denarnico eDenarnica na podlagi aplikacije eOsebna razvija Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU). Ministrstvo je na konferenci ZEIDES 2026 napovedalo testno okolje (peskovnik) za ponudnike storitev v prvem četrtletju 2027, predprodukcijsko testiranje v drugem četrtletju in začetek delovanja certificirane denarnice 1. julija 2027, približno pol leta po roku EU.
  • Registrar: Uredba o izvajanju uredbe (EU) o evropski denarnici za digitalno identiteto, ki jo je vlada sprejela maja 2026, register zanašajočih se strank in mehanizem za njihovo avtentikacijo dodeljuje MNZJU.
  • Verodostojni vir za PID: Centralni register prebivalstva (CRP), ki ga prav tako vodi MNZJU.
  • Nadzorni organ za storitve zaupanja in elektronsko identifikacijo: Inšpektorat RS za informacijsko družbo (IRSID), ki vodi tudi slovenski zanesljivi seznam.
  • QTSP: državni SI-TRUST ter zasebni ponudniki, kot sta Halcom in Rekono.
  • Akreditacijski organ: Slovenska akreditacija, ki akreditira organe za ugotavljanje skladnosti.
  • Organ za varstvo podatkov: Informacijski pooblaščenec.

Kje je pri tem LutraID?

Za večino organizacij vprašanje ni, katero od teh vlog prevzeti, ampak kako se z njimi povezati:

  • Za zanašajoče se stranke (preveritelje) LutraID deluje na dva načina. Pri gostovani storitvi (SaaS) je LutraID vaš posrednik: v vašem imenu se pod svojim potrdilom o dostopu poveže z denarnicami, preveri prejete PID in potrdila ter rezultat posreduje vašim sistemom, ne da bi ga hranil. Pri namestitvi v lastnem okolju vaša organizacija z denarnico komunicira neposredno, pod lastnim potrdilom o dostopu, in je sama zanašajoča se stranka.
  • Za ponudnike potrdil o atributih (izdajatelje) LutraID zagotavlja infrastrukturo za izdajanje EAA in drugih dokazil v EUDI denarnice v vašem imenu in pod vašo registracijo.
  • Za podpisovanje LutraID omogoča, da od uporabnikov prek njihove denarnice zahtevate kvalificirane elektronske podpise.

Razumevanje, kdo ima kakšno vlogo, je prvi korak k pripravljenosti na eDenarnico. Če želite videti, kako se te vloge povezujejo v vaših procesih, vam jih z veseljem predstavimo.

Bi to radi videli na svojih procesih?

Rezervirajte demo in skupaj bomo pregledali izdajanje in preverjanje poverilnic na procesih, ki jih vaša ekipa uporablja danes.

eDenarnica ni le aplikacija: kdo je kdo v EUDI ekosistemu - LutraID